O blogu

Moji prvi besedi sta bili taxi, suši.

Odkar pomnim, jem japonsko hrano. Celo otroštvo so nas japonski družinski prijatelji razvajali in me za večno zafrustrirali z norimi tehnikami in kombinacijami sestavin, na katere bi sicer težko naletela. Pri japonski hrani uživam že v sami prezentaciji, posebej pa me fascinira odnos do tradicije in način priprave najrazličnejših, svežih surovin.

Bogastvo japonske kulinarike je težko omejiti na par povedi, še težje pa povezati s kuhanjem v domači kuhinji. Vendar točno to je namen tega bloga – se vreči naravnost v okuse, brez strahu in zadržkov, ter dobiti super rezultat. Večine receptov, ki jih objavljam, se tudi sama lotevam prvič – pa da ne prezremo, da sem šestnajstletnica, ki je komaj začela kuhati – so pripravljene jedi vedno noro dobre. Ta blog je torej nekakšen dnevnik teh poskusov.

Luna